V kateri evropski državi se ljudje starajo najbolj počasi

Po najnovejši študiji, objavljeni v reviji Nature Medicine, je Danska država, v kateri se ljudje najpočasneje biološko starajo.

Znanstveniki so ugotovili, da ta država nudi najugodnejše pogoje za počasnejše staranje – zahvaljujoč zdravemu okolju, družbenim razmeram in politični stabilnosti.

V raziskavi so analizirali več kot 160.000 ljudi iz 40 držav, da bi primerjali, kako različni dejavniki vplivajo na proces staranja po svetu.

Najhitreje se starajo prebivalci držav z nizkimi prihodki

Znanstveniki so pri tem uporabili orodje, imenovano biobehavioral age gap, ki temelji na umetni inteligenci in ocenjuje razliko med posameznikovo dejansko (kronološko) starostjo ter predvideno biološko starostjo na podlagi življenjskih pogojev in izpostavljenosti tveganjem.

Če imate na primer 50 let, a model glede na vaše okoliščine oceni, da je vaše telo staro 55 let, je vaša tako imenovana biološko-prediktivna razlika 5 let – kar pomeni pospešeno staranje, poroča BBC revija Science Focus.

Znanstveniki so analizirali prebivalce štirih celin: Afrike, Azije, Evrope in Južne Amerike. Rezultati so pokazali, da so najpočasnejše biološko staranje kazali Evropejci.

Na globalnem nivoju pa je bilo pogostejše v državah z nižjimi prihodki.

"Ta študija je pomembna, ker ponovno opredeljuje staranje," je izjavil dr. Morten Scheibye-Knudsen z univerze v Köbenhavnu, ki v raziskavo sicer ni bil vključen.

"Staranje ni le biološki ali življenjski proces, temveč je globoko povezano s širšimi družbenimi in političnimi pogoji. Kje in kako živite, lahko znatno pospeši ali upočasni staranje," je dodal.

Najhitrejše staranje so zaznali v Egiptu – kjer so ljudje biološko v povprečju starejši za 4,75 leta v primerjavi s svojo kronološko starostjo.

Sledijo Južnoafriška republika in nekatere države Južne Amerike. V Evropi so pospešeno staranje opazili v vzhodnih in južnih regijah.

Najpočasnejše staranje pa je bilo zabeleženo na Danskem – kjer so ljudje v povprečju biološko mlajši za 2,35 leta. Sledita ji Nizozemska in Finska.

Presenetljivi vpliv politike na hitrost staranja

Raziskovalci so ugotovili, da ključno vlogo igrajo fizični dejavniki, kot je kakovost zraka, ter družbeni – kot sta enakost spolov in socialno-ekonomski status.

Zanimivo je, da so pomemben vpliv imeli tudi politični dejavniki – kot so svobodne volitve, prisotnost demokratičnih institucij, svoboda političnega izražanja ter splošen občutek, da politiki delujejo v interesu državljanov.

O tem je bila v reviji Nature julija letos objavljena posebna raziskava, ki je pokazala, da politika oziroma delovanje političnih institucij močno vpliva na staranje.

"Zakaj ima politika tako velik vpliv na hitrost staranja, ostaja skrivnost," pravi Scheibye-Knudsen.

"Verjetno pomembno vlogo igra kronični stres, povezan z negotovostjo in neenakostjo v zdravstvenem sistemu."

Znanstveniki opozarjajo, da gre pri ugotovitvah za povezave, ne pa nujno za vzročno-posledične odnose.

Kljub temu rezultati poudarjajo pomen vlaganja v globalno zdravstveno enakost.

"Presenetljivo je, da so negativni dejavniki imeli močnejši vpliv kot zaščitni – ljudje iz revnejših držav so se starali hitreje, ne glede na njihov lastni družbeni položaj," zaključuje Scheibye-Knudsen.

"To je še en močan argument za vlaganje v univerzalne sisteme, kot sta izobraževanje in zdravstveno varstvo – kot ključ do bolj zdravega prebivalstva."